Prvi signali o koncu vojne. Se lahko potem hitro vrnemo v normalnost?

Vojna na Bližnjem vzhodu je v le nekaj dneh spremenila trgovinski zemljevid sveta. Dobave nafte in naftnih derivatov, utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), gnojil, aluminija prek Hormuške ožine so se po grožnjah Irana, da bo zažgal ladje, praktično ustavile.

Tako so cene nafte, naftnih derivatov, plina, gnojil, aluminija na surovinskih trgih poskočile. Po včerajšnji izjavi Donalda Trumpa, da se bo vojna proti Iranu, ki jo je opredelil kot ekskurzijo, kmalu končala, vendar se bo v primeru potrebe znova začela, je na trgih sledil obrat. Čeprav Trump daje mešane signale o svojih načrtih, so trgi njegove izjave razumeli kot namig, da ZDA iščejo izhod iz konflikta na Bližnjem vzhodu, ki je ohromil energetske dobave iz regije.

Kaj sledi, če se v prihodnjih dneh vojna res konča? Lahko pričakujemo hitro normalizacijo blagovnih tokov ali je konflikt, v katerem je bilo poškodovane tudi nekaj energetske infrastrukture, pustil dolgotrajnejše posledice?

Ker je šok geopolitično pogojen, je težko napovedati nadaljnji razvoj dogodkov, pravi docent in raziskovalec na katedri za ekonomijo na ljubljanski ekonomski fakulteti Janez Dolšak, ki pa vendarle ocenjuje, da hitre normalizacije razmer ne gre pričakovati.

Tudi ob takojšnjem premirju bi najprej sledila faza sproščanja akumuliranih zamud in previdna ponovna vzpostavitev varnostnega režima, ki omogoča zanesljiv pretok.

Janez Dolšak, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

“Ladijski urniki se ne uskladijo čez noč”

“Hormuška ožina ostaja eno ključnih globalnih energetskih ozkih grl: skozi njo potuje približno petina svetovne trgovine z nafto, velik del tokov LNG in številne industrijske surovine. Ko je plovba tam prekinjena, tankerji zastanejo, logistični cikli se porušijo, ladijski urniki pa se ne dajo ponovno uskladiti čez noč. Tudi ob takojšnjem premirju bi najprej sledila faza sproščanja akumuliranih zamud in previdna ponovna vzpostavitev varnostnega režima, ki omogoča zanesljiv pretok,” razlaga.

Kot dodaja, je skupina OPEC, ki združuje proizvajalke nafte, sicer napovedala povečanje proizvodnje, a to ne more nadomestiti osnovne težave, da veliko članic ovira prav ta ožina. “Če ožina ni pretočna, dodatni sodi ne dosežejo trga. Zato povečanje črpanja ne skrajša časa, potrebnega za normalizacijo. Analitiki ob tem opozarjajo, da se lahko vojna vleče dlje, kot trenutno upamo, kar pomeni, da bo tudi okrevanje logistike lahko odloženo.”

Včeraj so borzne cene sicer padle, a Dolšak opozarja, da bodo trgi nestanovitni, vse dokler se ne obnovijo fizični tokovi. “Tudi če bi se razmere postopno stabilizirale, bi se cene zaradi razbremenjevanja logističnih zastojev in povišane negotovosti umirjale šele z zamikom. Preprosto rečeno: volatilnost bo ostala visoka, dokler pretok skozi ožino ne bo trajno obnovljen,” meni sogovornik.

Ustavitve zaradi napadov in zaprtja Hormuške ožine

Spopad je močno udaril tudi nekatere pomembne energetske družbe v regiji, kar dodatno zmanjšuje upanje, da bi se zadeve hitro vrnile v stare tirnice.

Kot smo pisali, je v začetku prejšnjega tedna zaradi sestreljenega drona prišlo do požara v enem večjih skladišč nafte v emiratskem mestu Fujairah. Zaradi napadov z droni sta proizvodnjo ustavili največja rafinerija nafte v Savdski Arabiji Ras Tanura, ki jo upravlja državni Saudi Aramco, in največji izvozni terminal za LNG na svetu, katarski Ras Laffan.

Več držav pa je proizvodnjo omejilo zaradi presežnih zalog po zaprtju Hormuške ožine, ki onemogoča, da bi tovor razvozili po svetu. Irak je to storil prejšnji teden, minuli konec tedna so zmanjševanje proizvodnje nafte napovedali Združeni arabski emirati in Kuvajt, v ponedeljek je višjo silo razglasilo še glavno bahrajnsko energetsko podjetje Bapco Energies, ki upravlja edino naftno rafinerijo v državi.

Gre za infrastrukturo, ki se po ustavitvi – tudi, če ni poškodovana –, ne vzpostavi čez noč. Katarski minister za energijo Saad al-Kaabi je denimo pred tednom dni opozoril, da bi Katar, tudi če bi se vojna takoj končala, potreboval “tedne do mesece” za povratek v normalen cikel dobav.

Upravljavec rafinerije Ras Tanura Saudi Aramco je na drugi strani včeraj sporočil, da bi lahko po ponovnem odprtju Hormuške ožine v nekaj dneh obnovil proizvodnjo, hkrati pa opozoril, da bi daljše motnje v prometu po tej plovni poti imele hude posledice za trge nafte in svetovno gospodarstvo.

Država lahko blaži cene, ima tudi rezerve

Azijski in evropski vozniki smo spopad hitro občutili v obliki povišanj cen na črpalkah. Slovenska, pa tudi hrvaška in madžarska vlada so intervenirale, da bi ublažile dvig cen za prebivalce in podjetja. Pri nas bi se, če posega ne bi bilo, dizel podražil za 17 centov, bencina pa za šest centov. Še velike večje so podražitve v Avstriji, kjer se je povprečna cena dizla dvignila za 30 centov na liter.

Do takrat lahko država cenovne pritiske blaži s prilagajanjem trošarin, pri katerih še ima nekaj manevrskega prostora, ali drugih dajatev. Kot smo pisali, ima država vpliv na postavke, ki pomenijo več kot polovico končne cene goriva.

Po besedah Dolšaka so drugi ključni instrument blagovne rezerve, katerih uporaba omogoča delno stabilizacijo oskrbe v obdobjih najostrejših motenj. Slovenija ima v skladiščih 700 milijonov litrov naftnih derivatov, kar je dovolj za približno 103 dni povprečne porabe. “Poleg tega lahko država s ciljnimi ukrepi podpira sektorje, ki so najbolj izpostavljeni visokim cenam energentov, ter okrepi sodelovanje v evropskih mehanizmih skupne nabave energentov, s čimer zmanjša volatilnost uvoznih cen in okrepi pogajalsko moč,” sklene sogovornik.